Pred nekaj dnevi sem dobil okvirno vprašanje v zvezi z delom osebnih asistentov, ki po Zakonu o osebni asistenci lahko izvajajo osebno asistenco pri uporabniku kot samostojni podjetniki (S.P.). Ker se pojavlja nekaj nejasnosti glede same opredelitve izvajalcev OA, samostojnih podjetnikov in asistentov, tukaj objavljam kratko pojasnilo, povzeto po veljavni zakonodaji in sodni praksi.
Okvirno vprašanje je bilo v tem, ali asistent kot S.P. lahko dela za izvajalca OA, pri dveh uporabnikih, koliko ur ter ali je taka dejavnost oproščena plačila DDV.
Kdo je izvajalec in kdo asistent?
Najprej moramo jasno ločiti, kdo je izvajalec in kdo asistent v okviru ZOA. Občutek imam, da je tu veliko zmede, posebej pri samostojnih podjetnikih, saj so samostojni podjetniki v začetku veljave ZOA lahko bili vpisani v register izvajalcev, podobno kot druge organizacije. Novela zakona je to nekoliko spremenila.
Samostojni podjetnik posameznik po 10. členu ZOA ni izvajalec osebne asistence, temveč je izvajalec osebne asistence lahko le humanitarna organizacija, invalidska organizacija s podeljenim statusom, zavod ali društvo s statusom delovanja v javnem interesu na področju invalidskega, socialnega varstva ali humanitarne dejavnosti, ki je vpisan v register izvajalcev osebne asistence. Samostojni podjetnik posameznik je po 11. členu ZOA fizična oseba, ki dejansko opravlja osebno asistenco pri izvajalcu osebne asistence na podlagi pogodbe o zaposlitvi, podjemne pogodbe ali kot samostojni podjetnik posameznik, če sam opravlja delo osebnega asistenta. To pomeni, da samostojni podjetnik ni izvajalec osebne asistence po 10. členu ZOA, ampak osebni asistent po 11. členu, ki za opravljanje storitev potrebuje pogodbo z izvajalcem osebne asistence, na primer z društvom, ki ima status izvajalca osebne asistence in je vpisan v register ministrstva.
Samostojni podjetnik tako v tem okviru ne more zaposlovati drugih oseb, ki bi fizično nudile osebno asistenco pod imenom samostojnega podjetnika, kot pogodbenega izvajalca.
Pogodba med izvajalcem osebne asistence in samostojnim podjetnikom (najpogosteje podjemna pogodba) kot osebnim asistentom je potrebna, ker ZOA in Pravilnik o osebni asistenci določata, da izvajalec osebne asistence sklene pogodbo z ministrstvom in da mora izvajalec osebne asistence urediti pravice in obveznosti osebnih asistentov, vključno s samostojnimi podjetniki, ki opravljajo osebno asistenco. Prav tako mora biti sklenjen dogovor o izvajanju storitev osebne asistence med uporabnikom, izvajalcem osebne asistence in osebnim asistentom, ki vsebuje časovni načrt, podatke o osebnem asistentu in druge pomembne določbe.
Koliko ur in kako?
Obseg ur dela osebnih asistentov, ki so samostojni podjetniki, znaša največ 40 ur na teden, pri čemer je za tiste, ki so vključeni v obvezna socialna zavarovanja na drugi pravni podlagi (popoldanski s. p.), omejitev 20 ur na mesec.
Sodna praksa potrjuje, da je omejitev na 20 ur na mesec za samostojne podjetnike, ki so vključeni v obvezna socialna zavarovanja na drugi pravni podlagi, skladna z Zakonikom o delovnih razmerjih, ki določa, da polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden, nadurno delo pa ima omejitve glede trajanja.
Glede dela za dva različna zavoda in za dva uporabnika po 40 ur na teden: Zakon in pravilnik ne prepovedujeta, da samostojni podjetnik dela za dva uporabnika pri dveh različnih izvajalcih osebne asistence, vendar mora biti skupni obseg ur dela v skladu z omejitvami delovnega časa, torej največ 40 ur na teden oziroma 20 ur na mesec, če gre za popoldanski s. p. Tako določajo zakon, podzakonski akt ter sodna praksa.
Če se storitve osebne asistence opravljajo v skladu z ZOA so oproščene DDV.
Samostojni podjetnik lahko kot osebni asistent nadomešča odsotne osebne asistente zaradi bolniške ali dopusta, vendar največ do 720 ur v koledarskem letu. Njegovo delo se izvaja na podlagi pogodbe z izvajalcem osebne asistence, kot že rečeno zgoraj.
To je kratek povzetek zakonodaje in sodne prakse glede obsega dela v asistenci kot s.p. Osebno sicer nimam izkušenj z osebnimi asistenti, ki bi delo opravljali kot s.p. Sama organizacija osebne asistence pa je v določeni meri odvisna tudi od dogovora z izvajalcem in njegove politike glede dela asistentov. Zato se glede konkretne oblike dela asistentov posvetujte z registriranim izvajalcem osebne asistence.
Viri in pravne podlage
[1] Zakon o osebni asistenci (ZOA), Uradni list RS, št. 10/17, 31/18 in 172/21. Dostopno na: Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije – PISRS. Pregledano 23. 7. 2026.
[2] Pravilnik o osebni asistenci, Uradni list RS, št. 26/22, 27/23, 71/23, 10/24, 110/24, 5/25, 47/25, 94/25 in 6/26. Dostopno na: Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije – PISRS. Pregledano 23. 7. 2026.
[3] Finančna uprava Republike Slovenije: Obdavčitev storitev osebne asistence z DDV, pojasnilo št. 0920-5312/2020 z dne 15. 4. 2020, pozneje večkrat dopolnjeno, nazadnje 7. 2. 2023. Dostopno na: FURS – uradno pojasnilo. Pregledano 23. 7. 2026.
[4] Višje sodišče v Ljubljani, sodba I Cpg 455/2021 z dne 3. 3. 2022. Dostopno na: PISRS – sodna praksa. Pregledano 23. 7. 2026.
[5] Višje sodišče v Ljubljani, sodba I Cpg 474/2022 z dne 22. 8. 2023. Dostopno na: PISRS – sodna praksa. Pregledano 23. 7. 2026.