Pred nekaj dnevi sem dobil okvirno vprašanje v zvezi z delom osebnih asistentov, ki po Zakonu o osebni asistenci lahko izvajajo osebno asistenco pri uporabniku kot samostojni podjetniki (S.P.). Ker se pojavlja nekaj nejasnosti glede same opredelitve izvajalcev OA, samostojnih podjetnikov in asistentov, tukaj objavljam kratko pojasnilo, povzeto po veljavni zakonodaji in sodni praksi.
Okvirno vprašanje je bilo v tem, ali asistent kot S.P. lahko dela za izvajalca OA, pri dveh uporabnikih, koliko ur ter ali je taka dejavnost oproščena plačila DDV.
Kdo je izvajalec in kdo asistent?
Najprej moramo jasno ločiti, kdo je izvajalec in kdo asistent v okviru ZOA. Občutek imam, da je tu veliko zmede, posebej pri samostojnih podjetnikih, saj so samostojni podjetniki v začetku veljave ZOA lahko pridobili status izvajalcev, podobno kot druge organizacije. Novela zakona je to nekoliko spremenila.
Samostojni podjetnik posameznik po 10. členu ZOA ni izvajalec osebne asistence, temveč je izvajalec osebne asistence lahko le humanitarna organizacija, invalidska organizacija s podeljenim statusom, zavod ali društvo s statusom delovanja v javnem interesu na področju invalidskega, socialnega varstva ali humanitarne dejavnosti, ki je vpisan v register izvajalcev osebne asistence.
Izvajalec osebne asistence lahko za namen izvajanja te storitve redno zaposli osebne asistente, lahko pa s samostojnim podjetnikom posameznikom sklene pogodbo o poslovnem sodelovanju in tako ta samostojni podjetnik posameznik kot osebni asistent za omenjenega izvajalca sam izvaja storitev osebne asistence. Kot samostojni podjetnik posameznik lahko opravlja osebno asistenco največ v obsegu, kot velja za zaposlene na podlagi zakona, ki ureja delovna razmerja.
Samostojni podjetnik tako v tem okviru ne more zaposlovati drugih oseb, ki bi fizično nudile osebno asistenco pod imenom samostojnega podjetnika, kot pogodbenega izvajalca.
Pogodba med izvajalcem osebne asistence in samostojnim podjetnikom (najpogosteje ustrezna pogodba o poslovnem sodelovanju) kot osebnim asistentom je potrebna, ker ZOA in Pravilnik o osebni asistenci določata, da izvajalec osebne asistence sklene pogodbo z ministrstvom in da mora izvajalec osebne asistence urediti pravice in obveznosti osebnih asistentov, vključno s samostojnimi podjetniki, ki opravljajo osebno asistenco. Prav tako mora biti sklenjen dogovor o izvajanju storitev osebne asistence med uporabnikom, izvajalcem osebne asistence in osebnim asistentom, ki vsebuje časovni načrt, podatke o osebnem asistentu in druge pomembne določbe.
Koliko ur in kako?
Osebni asistent, ki sam deluje kot samostojni podjetnik lahko izvaja storitve osebne asistence v obsegu, kot jih predpisuje zakonodaja, ki ureja delovna razmerja. Torej s polnim S.P. največ 40 ur, s polovičnim pa 20 ur tedensko.
Sodna praksa potrjuje, da je omejitev na 20 ur na mesec za samostojne podjetnike, ki so vključeni v obvezna socialna zavarovanja na drugi pravni podlagi, skladna z Zakonom o delovnih razmerjih, ki določa, da polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden, nadurno delo pa ima omejitve glede trajanja.
Zakon in pravilnik ne prepovedujeta, da samostojni podjetnik dela za dva uporabnika pri dveh različnih izvajalcih osebne asistence, vendar mora biti skupni obseg ur dela v skladu z omejitvami delovnega časa, torej največ 40 ur na teden oziroma 20 ur na mesec, če gre za popoldanski s. p. Tako določajo zakon, podzakonski akt ter sodna praksa.
Če se storitve osebne asistence opravljajo v skladu z ZOA so oproščene DDV, glede na uradno pojasnilo FURS.
Samostojni podjetnik lahko kot osebni asistent lahko v skladu s sklenjeno pogodbo z izvajalcem tudi nadomesti izpad ur osebne asistence pri uporabniku, kot je bolniški stalež ali dopust redno zaposlenega asistenta. Vendar pri tem ne gre za “nadomeščanje” v smislu 11. člena ZOA in 28. člena Pravilnika o osebni asistenci, ampak gre v osnovi le za izvajanje storitev na podlagi pogodbe med izvajalcem ter samostojnim podjetnikom.
Omenimo, da gre pri nadomeščanju na podlagi npr. podjemne pogodbe tudi za omejitev dela na največ 720 ur v letu. Pri splošni ureditvi nadomeščanja asistentov po ZOA pa je potrebno upoštevati tudi določbo 13. člena ZDR-1, ki določa, da se delo ne sme opravljati na podlagi civilnopravnih pogodb (npr. podjemne pogodbe), če obstajajo elementi delovnega razmerja. Presoja o obstoju elementov delovnega razmerja pa je odgovornost izvajalca osebne asistence.
To je kratek povzetek zakonodaje in sodne prakse glede obsega dela v asistenci kot s.p. Osebno sicer nimam izkušenj z osebnimi asistenti, ki bi delo opravljali kot s.p. Sama organizacija osebne asistence pa je v določeni meri odvisna tudi od dogovora z izvajalcem in njegove politike glede dela asistentov. Zato se glede konkretne oblike dela asistentov posvetujte z registriranim izvajalcem osebne asistence.
Viri in pravne podlage
[1] Zakon o osebni asistenci (ZOA), Uradni list RS, št. 10/17, 31/18 in 172/21. Dostopno na: Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije – PISRS. Pregledano 23. 7. 2026.
[2] Pravilnik o osebni asistenci, Uradni list RS, št. 26/22, 27/23, 71/23, 10/24, 110/24, 5/25, 47/25, 94/25 in 6/26. Dostopno na: Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije – PISRS. Pregledano 23. 7. 2026.
[3] Finančna uprava Republike Slovenije: Obdavčitev storitev osebne asistence z DDV, pojasnilo št. 0920-5312/2020 z dne 15. 4. 2020, pozneje večkrat dopolnjeno, nazadnje 7. 2. 2023. Dostopno na: FURS – uradno pojasnilo. Pregledano 23. 7. 2026.
[4] Višje sodišče v Ljubljani, sodba I Cpg 455/2021 z dne 3. 3. 2022. Dostopno na: PISRS – sodna praksa. Pregledano 23. 7. 2026.
[5] Višje sodišče v Ljubljani, sodba I Cpg 474/2022 z dne 22. 8. 2023. Dostopno na: PISRS – sodna praksa. Pregledano 23. 7. 2026.
[6] Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23, 136/23 – ZIUZDS in 70/25 – ZUTD-I. Dostopno na: Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije – PISRS. Pregledano 2. 8. 2026.