Pa jo končno imam! Novo osebno spletno stran in nov blog za nekaj občasnih misli, če že koga zanima… Dolgo je v meni rasla ideja, da postavim skromno osebno spletno stran z nekaj podatki o meni in morda kakšno zgodbo ali doživljajem, ki ga je vredno komentirati. V preteklosti sem že imel spletne strani, ko sem tako radovedno odkrival in se čudil medmrežju. Sedanji naslov jakasubo.info sem najbrž prvič registriral že pred kakšnimi 20-timi leti. Takrat sem nadebudno govoril o marsičem, a to je bilo vse bolj zabava kot ne.
Tako tokrat dolgo nisem natančno vedel o čem sploh govoriti in kaj predstavljati.
Resnici na ljubo, nisem tako pomemben in prepoznaven, da bi moral imeti spletno stran in o vsem mogočem dogajanju redno poročati. V bistvu sem le Jaka… No, ja, SSKJ “Jaka” definira tudi kot nerodno, neiznajdljivo osebo, pa vendarle upam, da nisem samo to. Zavedam se tudi, da je morda podobnih vsebin in komentatorjev vedno več. Nekje vmes pa me je morda prešinilo, da vendarle imam občasno kaj povedati in morda vse kar počnem z leti vendarle dobiva neko težo in odmev. Zanima me vendarle veliko stvari, počnem jih na svoj način, četudi včasih bolj zase in previdno. Včasih naredim za koga tudi kakšno stvar, ki je drugi ne in se mi včasih zazdi, da je treba povedati, kako je bilo nekaj narejeno in zakaj. Pa ne zaradi hvale ali graje same po sebi, ampak preprosto za opomnik, da je ne nekaj potrebno in mogoče.
Veliko čudnih situacij sem že zaznal in me je pretreslo, nasmejalo, razjezilo, kakorkoli že. Začel sem odkrivati, da imam pri vsem kar delam en svojstven pogled, ki se mi zdi nekoliko bolj umirjen od današnjega vsesplošnega blaznenja in bluzenja, če že hočete, ki sicer zajema tudi mene. Ampak jaz temu našemu času ne želim bežati, ker je pač naš čas… Lahko ga le gledam in komentiram. To sam počasi dojemam in občasno me kdo o tem in onem kaj vpraša, prosi za pomoč. Ali obratno. Lahko bi komu kaj povedal. Morda pa bom tokrat le imel kaj povedati.
Potem je še enkrat udarilo. Bistvo tega kar delam in kar sem je predvsem neka nezavedna razpetost med pravom in vsakdanom. Zaradi gibalne oviranosti se pogosto v življenju srečujem s tem, kar prenese papir in kar se dogaja v praksi. Kar je, ali kar bi moralo biti, kar nam najprej obljubljajo – tudi dobronamerno – in kar potem dejansko nastane. Ali pa zgolj med službo in prostim časom. Na koncu se še vedno ne da na pločnik ali na fizioterapijo, za katero vsi menda razumejo, da jo invalid potrebuje. Beseda invalid je tu uporabljena namerno. Torej postalo mi je nekega dne jasno, da o tem lahko pišem in vam drobec tega mojega sveta tudi občasno pojasnim. Pa spet ne samo zato, ker bi preziral vse že narejeno ali pa trpeče opozarjal na napake. To so predvsem moji zapisi o tem, da sem jaz nekaj storil drugače in je to meni dovolj.
Tako je nastalo še eno moje spletno mesto – Jaka Šubic – med pravom in vsakdanom. To je tokrat letom primerno, upam, malo bolj resen projekt, ki bo morda ostal med nami nekaj dlje časa.
Tako je to spletno mesto namenjeno moji kratki osebni predstavitvi, predvsem pa občasni razpravi o vsem tistem kar me povezuje s svetom in življem okoli mene. To ni zgolj mesto zapisov osebe, da se sliši to kar se drugje ne, ne o tem, da je kdo poseben in potrebuje pozornost. Želim povedati, da nekdo ni prav zelo poseben ali prodoren, če nekaj skromnih zadev počne kot jih počnem sam. Šele ko bomo razumeli, da nekaj ni posebno ali potrebno posebne pozornosti, ker se dogaja prav vsem nam – šele tedaj bomo lahko skupaj počeli posebne stvari, ki bodo posebne iz razloga, ker bodo veličastne, ne pa posebne le zato, ker jih morda zmore nekdo, ki ga v danem trenutku tu ne pričakujemo.
Bodi dovolj za dolgočasen uvodnik ob odprtju tega spletišča. Strani morda še niso povsem dokončane in bodo še dobivale končno podobo in vsebino, zato upam, da se razgledate dalje in ne zbežite še preden napletemo kaj bistroumnega!
Dobrodošli in hvala!