Jaka Šubic

Sem Jaka Šubic,...

… rojen v letu 1982, prihajam iz Žirov, ki ležijo na koncu slikovite Poljanske doline. Sedaj živim v Ljubljani in sem zaposlen kot pravnik v eni izmed slovenskih odvetniških pisarn. Tako sem pravnik, tehnološki navdušenec, trmast posebnež, previdni opazovalec našega časa in občasni vajenec umetnosti, ki se mu zdi, da še ni vsega povedal. S pomočjo osebne asistence živim v ljubljanskem stanovanju povsem običajno in samostojno življenje.
Imam redno službo, se ukvarjam s hobiji, telovadim, vodim gospodinjstvo, sem stric in brat, prijatelj in podobno.

Že od rojstva mi ni bilo ničesar podarjenega. Zaradi nedonošenosti in zapletov pri porodu, se je že kmalu po rojstvu izkazalo, da bo moja pot polna izzivov. Kasneje so postavili diagnozo cerebralna paraliza, ki lahko pomeni skupek različno težkih oviranosti. Gre za okvaro možganov, kar ni mogoče natančno napovedovati, vendar tudi ni bolezen in ne napreduje v smislu gotovega slabšanja. Stanje je mogoče delno izboljšati s terapijami in sploh veliko truda.

Starši so mi omogočili lepo otroštvo, skozi katerega smo potovali skupaj z bratom in sestro. Kot otroci srčne vzgojiteljice Mire in iznajdljivevega mizarskega mojstra Marjana, smo imeli zelo veliko možnosti za najrazličnejše vragolije in spoznavanje lepot življenja na deželi. Žal smo starše mnogo prehitro izgubili.

Družina ni pretirano poudarjala moje oviranosti, ampak so se osredotočili na tisto kar zmorem in to spodbujali do največje mere. Vsi skupaj smo tako napredovali in zato vem, da nič ne pomaga, če človek obupuje. Življenje je šlo naprej skozi velike izzive, preizkušnje in tegobe. A ni preostalo drugega, da skušam vse narediti najbolje, kar lahko.

Skozi vse življenje, tako v otroštvu kot kasneje, me spremlja računalništvo in spremljajoča tehnologija, ki mi omogoča, da kljub oviranosti delujem na številnih področjih in odkrivam možnosti, ki bi bile morda zame težje dosegljive. Zato je zame računalništvo in sploh tehnologija tisto okno v svet, ki mi je omogočila tako pisanje in izražanje, študij in delo, kot tudi zabavo in prosti čas. Zato mi posebno veselje pomeni “domači laboratorij”, kjer se lahko čudim iznajdljivosti človeštva in so moje možnosti skoraj neomejene.

Na drugi strani me kot pravnika in gibalno ovirano osebo vsakdanje zadevajo številni osebni izzivi in težave drugih oviranih oseb, ki kljub lastni prizadevnosti in napredku lahko živimo karseda polno življenje. Ker me zanimajo še številna področja, skušam tako biti aktiven tako pri ohranjanju osebnega zdravja in dobrega počutja, kot tudi pri sodelovanju z drugimi za izboljšanje položaja ranljivih, ki bi morda ostali brez podpore.

Torej dobrodošli na mojem osebnem spletnem mestu. Tu ponujam nekaj osebnih misli o različnih temah skozi tehnologijo, ki mi je dosegljiva. Vabim vas, da razpravljamo skupaj. Morda je drobec v poplavi mnenj in rešitev, pa vendar je vse dragoceno.

Jaka Šubic

Več o meni

Moji zapisi

Gremo mi po svoje…
Gremo mi po svoje...
Življenje invalida ni le varni mehurček in pomoč. Odvija se kot vsako drugo: zunaj, med ljudmi, v vsakdanjih izzivih.
Preberite več
Ponovni poziv pristojnim k ureditvi ceste
Ponovni poziv pristojnim k ureditvi ceste
Prebivalci v ulici Cesta v Gorice smo več pristojnih ponovno pozvali k ureditvi razpadajoče ceste.
Preberite več
Življenje ni nujno napor, če ga le živiš
Življenje ni nujno napor, če ga le živiš
Ob Svetovnem dnevu cerebralne paralize dobronamerno preženimo še en mit.
Preberite več